Dogodki


OKROGLA MIZA 3x ZDRAVo, 16. 12. 2015

PREDSTAVITEV IN DISKUSIJA O VMESNIH REZULTATIH PROJEKTNIH AKTIVNOSTI 


V sredo, 16. 12. 2015, je v prostorih GZS potekala okrogla miza z namenom predstavitve rezultatov dosedanjih aktivnosti v okviru projekta "Zdrav delavec na Zdravem delovnem mestu v Zdravem okolju – 3x ZDRAVo". 

Diskusija se je osredotočala na:

  • predstavitev rezultatov analize absentizma v kovinski industriji, 
  • poročilo o izvedbi in rezultatih ergonomskih analiz izbranih delovnih mest, 
  • poročilo o izvedbi delavnic za krepitev medosebnih odnosov na delovnem mestu in
  • izmenjavi dobrih praks pri promociji zdravja v podjetjih kovinske industrije.


Glavni namen srečanja je bila interaktivna diskusija med udeleženci okrogle mize – izvajalci projektnih aktivnosti in sodelujočimi podjetji kovinske industrije z namenom ugotavljanja, na kakšen način in v kolikšni meri so projektne aktivnosti (delavnice za krepitev medsebojnih odnosov, ergonomska analiza delovnih mest), ki so bile izvedene jeseni 2015, doprinesle k izboljšanju stanja in reševanju identificiranih ovir pri promociji zdravja v podjetjih kovinske industrije.

Na začetku srečanja je direktorica GZS-Združenja kovinske industrije in vodja projekta, Janja Petkovšek, predstavila namen projekta in trenutne aktivnosti na projektu 3x ZDRAVo ter v nadaljevanju predala besedo g. Andreju Brvarju z GZS, ki je predstavil rezultate izvedene Analize absentizma v slovenski kovinski industriji. Podlaga za analizo so bili statistični podatki o absentizmu v posameznih sektorjih kovinske industrije, ki jih vodi NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje, sama analiza pa je bila dopolnjena s komentarji strokovnjaka medicine dela. G. Brvar je povzel celotno publikacijo z nekaterimi izstopajočimi parametri, ki jih je obrazložil z zaključkom, da je analiza odraz razpoložljive statistike, absentizem oz. močna prisotnost prezentizma pa kaže na drugačno realnost v praksi. Vsi prisotni so se z ugotovitvijo strinjali ter na koncu tudi prejeli publikacijo v tiskani obliki.

G. Gregor Lapuh iz podjetja PISK d.o.o. je povzel poročilo o izvedbi in rezultatih »Ergonomske analize izbranih delovnih mest v proizvodnji«. Na kratko je opisal način dela pri ergonomskih meritvah v izbranih podjetjih, ki so sodelovala v projektu, ter izpostavil, da so se zaposleni v podjetjih na delavnice odzvali zelo različno, vendar strnil,  da je večina zaposlenih predlagane spremembe za ergonomsko ureditev analiziranih delovnih mest sprejela pozitivno. Po daljši diskusiji so se vsi sodelujoči na okrogli mizi strinjali, da se stanje (odnos do uvajanja sprememb za izboljšanje in ergonomsko ureditev delovnega okolja zaposlenih) postopoma izboljšuje, vendar bo potrebno vložiti še precej napora pri osveščanju ljudi o pomembnosti ergonomije na delovnem mestu. Le z vztrajnostjo in postopnim vpeljevanjem novosti se bo spremenila tudi miselnost in osveščenost tako delavcev kot tudi vodstvenega kadra.

 

Na koncu je bil s strani izvajalca podan še predlog, da bi se vsa podjetja, ki so sodelovala pri ergonomski analizi, čez določen čas še enkrat srečala in (v obliki kratke predstavitve dobre prakse) delila svoje izkušnje o morebitnih spremembah, ki so se dogodile v podjetjih po implementaciji predlogov za ergonomsko ureditev delovnim mest (kakšni so premiki, reakcije delavcev, rezultati itd.).

 

Po krajšem odmoru je sledila predstavitev poročila o izvedbi izobraževalnih delavnic na temo izboljšanja počutja in zdravja na delovnem mestu ter krepitvi medosebnih odnosov med udeleženci, ki ga je podala ga. Sandra Avsec, PRO-MAT d.o.o. Povedala je, da je bil najtežji del delavnic motivacija delavcev, tj. iskanje načina, kako jih spodbuditi k interaktivnemu sodelovanju na delavnicah za krepitev medsebojnih odnosov. Izpostavila je, da je vzpostavila okolje, v katerem so bili vsi zaposleni enakovreden sogovornik, s čimer se je spodbudilo aktivno sodelovanje in odprto komunikacijo. Ena pomembnejših ugotovitev delavnic je, da je pri večini zaposlenih glavna identificirana težava strah pred spremembami v podjetju (težka ločitev od starih navad). Drugi največji problem, ki ga je izpostavila večina zaposlenih na delavnicah, pa je slaba komunikacija med oddelki znotraj podjetij. S primanjkljajem in nezadostno izmenjavo informacij med enotami ter pomanjkanjem sodelovanja je delo slabo opravljeno, zamujajo se roki in dogaja se medosebno obtoževanje oz. iskanje krivcev. Zaključila je z mislijo, da je za dobro delovanje podjetja pomembno dobro sodelovanje, ne samo med oddelki, temveč tudi med zaposlenimi in vodstvom ter ostalimi deležniki, ki so pomembni za uspešno delovanje podjetja.

  

Zaključki, priložnosti in ideje za naprej …

 

Na srečanju se je izkazalo, da so tovrstne vsebine za podjetja oziroma njihove delavce zelo pomembne in predvsem koristne. Prav tako je bila ponovno izpostavljena pomembna vloga podjetij ter samih oseb, ki v podjetjih skrbijo za različne vidike (pravne in vsebinske) promocije zdravja na delovnem mestu.

Tudi na izvedenih delavnicah in ergonomskih analizah so udeleženci s svojimi odgovori pritrdili in potrdili, da vodstvo v splošnem močno podpira aktivnosti promocije zdravja  v lastnih podjetjih, ter se strinjali, da je z delom na tem področju na dolgi rok smiselno nadaljevati, saj tovrstne vsebine podjetjem nudijo praktično podporo pri vzpostavljanju bolj zdravega delovnega okolja, splošnega zadovoljstva delavcev in posledične višje produktivnosti.

Vendar so izvajalci pri tem opomnili, da je potrebno vseeno dodatno motivirati vodilni kader podjetij, da se bodo določene spremembe začele izvajati tudi v praksi, saj lahko le vodstvo s svojim dobrim zgledom, vztrajnostjo in postopnim vpeljevanjem sprememb veliko pripomore k motivaciji zaposlenih za prizadevanje za zdrav življenjski slog in s tem tudi povzroči pozitivne spremembe v podjetju.


Priloga: